V nekem obdobju svojega poslovnega življenja sem razmišljal o tem, da vseh reči, ki sem jih do tedaj delal sam, preprosto ne premorem več. Imel sem namreč manjše podjetje, katero pa je skozi leta že kar zraslo, ter niti ni bilo več tako majhno. Tedaj so se mi začele vse reči skupaj malo nabirati. Nisem več moral slediti vsem papirjem, ki jih je bilo potrebno izpolnjevati, dogodkom za organizacijo in vodenjem računov. Končno sem se odločil, da je morda čas, da se zaposli kakšna poslovna tajnica. Sprva to zame ni bila lahko odločitev, saj sem bil navajen, da za tovrstne reči skrbim kar sam. Zdelo se mi je, da je tako nekako vse v najboljšem redu.
A ker se nisem več moral tako osredotočati na samo rast podjetja, sem ugotovil, da bo to najboljša odločitev. Zato sem kar objavil razpis, ter čakal na kakšne kandidate. Zelo pa sem bil nato presenečen, ko sem videl, do kakšnega odziva je prišlo. Prijavilo se je kar nekaj kandidatov, tako da so me čakali še mnogi razgovori. Po nekaj pogovorov pa sem le našel tisto popolno poslovno tajnico. Pri tej me je najbolj navdušilo to, da je izgledalo, kot da poslovna tajnica že vse, kaj od nje zahtevam in kje si želim, da bi lahko pomagala. Zato sem bil prepričan, da me to sodelovanje ne bo razočaralo in sem jo kar zaposlil.
Začeli pa smo seveda počasi. Razumel sem, da bo poslovna tajnica potrebovala nekaj časa, da se uvede. A kljub temu sem bil še kako presenečen, ko sem videl, kako malo časa je dejansko potrebovala. Že po kakšnem tednu ali dveh je že skoraj da točno vedela, kaj mora delati in se je zelo dobro znašla. Tako sem vedel, da mi bo ta nova poslovna tajnica lahko pomagala in mi prišla prav, da se razbremenim in se osredotočim na nadgradnjo in rast podjetja.