Kot otrok se prav spomnim, da sem si redko kdaj kaj privoščil ali kupil. Nisem namreč imel svojih dohodkov nekje do srednje šole, ko sem začel prvič delati med vikendi. A pred tem so mi po navadi babice ali dedki dali kakšnih 20 evrov tu in tam. Kot otrok pa si lahko s tem privoščiš res veliko, oziroma tisto kar si želiš, tako da mi je to vedno precej veliko pomenilo. A z leti pa sem kar začel opažati, kako ta gotovina, katere se spomnim še iz otroštva, počasi izginja.
Zelo popularne so namreč začele postajati plačilne kartice. To se je začelo hitro po tem, ko sem začel prvič delati preko študentskega servisa. Zame je bilo to precej novo, vendar nekako sem začel opažati, da kar nekaj ljudi sploh več ne nosi gotovine pri sebi. Zaradi tega se je začel na prav vsaki blagajni pojavljati kakšen pos terminal.
Ker pa sem bil sam “vzgojen” predvsem z gotovino, sem se dolgo otepal tistih kartic in kar vztrajal pri gotovini, dokler nisem en dan rekel, da preizkusim tudi kartico. Začel sem namreč dojemati, da je lahko pos terminal precej hitrejši način plačila, kot če bi moral plačati gotovinsko. Poleg samega časa, da se prešteje denar, je potrebno čakati, da ti na blagajni vrnejo ustrezno količino. A ko to izvedeš s plačilno kartico, se vse skupaj izvede v nekaj sekundah. Kartico vstaviš v pos terminal, vtipkaš PIN kodo in to je to.
Danes pa so zadeve postale še hitrejše, ker so se na karticah začele možnosti brezstičnega plačila. Večino časa tako sploh ne rabiš dati PIN kode, oziroma vstavljati kartice v pos terminal. Zgolj prisloniš jo in to je to. Zato mi sedaj ni prav nič več čudno, zakaj so postale kartice nadomestilo za gotovino. Plačila so na ta način namreč res bolj praktična in hitra.